Europe direct Murska Sobota
Živim v Evropi
Natisni E-pošta
Države članice EU so zavezane k spoštovanju demokracije, človekovih pravic in vladavini prava. Evropska unija pospešuje spoštovanje človekovih pravic doma in v tujini.

ČLOVEKOVE PRAVICE

Svoboda in pravica sta temelj Evropske unije. Listina o temeljnih človekovih pravicah iz leta 2000 določa osebne, državljanske, politične, gospodarske in socialne pravice za prebivalce Evropske unije. Pravica do svobode in varnosti, enakost pred zakonom, svoboda misli in izražanja ter informiranja ipd. - so temeljne pravice ljudi, ki živijo v Evropski uniji. Država članica, ki hudo ali nenehno krši človekove pravice ali pri kateri obstaja verjetnost, da jih bo, je lahko sankcionirana.

EVROPSKO DRŽAVLJANSTVO

Evropsko državljanstvo ima vsaka oseba, ki ima državljanstvo ene od držav članic Evropske unije. 1. maja 2004 smo državljani EU postali tudi slovenski državljani. Evropsko državljanstvo ne nadomešča državljanstva v državah članicah, ampak le-tega dopolnjuje. Tako imamo državljani EU dodatne pravice in obveznosti, ki izhajajo evropskega državljanstva (npr. pravica voliti in biti izvoljen v Evropski parlament).

Državljanstvo Unije je bilo utemeljeno z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1992. Le-ta je vključena v drugi del (členi 17-22) Pogodbe ES. Temeljne pravice, ki jih prinaša evropsko državljanstvo so:

Svoboda gibanja na ozemlju držav članic
Z vstopom Slovenije v schengensko območje, dne 21. decembra 2007, se lahko državljani Slovenije prosto gibljemo po celotnem schengenskem območju. V schengensko območje nista vključeni Velika Britanija in Irska, ki ohranjata mejne kontrole na mejah s članicami EU. Države članice lahko še vedno zahtevajo od posameznika, da izkaže svojo identiteto (z osebno izkaznico ali potnim listom). Tako svetujemo, da je na potovanjih identifikacijski dokument vedno z vami.

‘Schengensko območje' je poimenovano po mestu v Luksemburgu. Izraz "Schengen" oz. schengenski režim se uporablja za pravni red vpeljan z uveljavitvijo dveh mednarodnih sporazumov - Schengenski sporazum iz leta 1985 ter Schengenska konvencija iz leta 1995. Pravila schengenskega pravnega reda predvidevajo: odpravo mejnega nadzora na skupnih notranjih mejah; skupno zbirko pravil za osebe, ki prehajajo zunanje meje držav članic, vključene v schengensko območje; ločevanje oseb, ki potujejo znotraj schengenskega območja, od tistih, ki prihajajo iz držav zunaj schengenskega območja, na letaliških terminalih in, kadar je mogoče, v pristaniščih; uskladitev pravil v zvezi s pogoji vstopa v države Schengenskega režima in poenotenje pogojev za pridobitev vizuma za kratkoročno prebivanje.

Države članice imajo pravico, da ponovno uvedejo mejne kontrole, vendar le za časovno omejeno obdobje in le v izjemnih okoliščinah. Pomembno je, da države članice poskrbijo za kontrolo na zunanjih mejah. Na teh mejah se opravljajo sistematični pregledi tistih, ki vstopajo in izstopajo iz države in s tem tudi v oz. iz EU.

Pravica do prebivanja na ozemlju držav
Državljan EU ima pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici do treh mesecev. Imeti mora le veljavno osebno izkaznico ali potni list. To velja ne glede na to ali v državi prebiva iz poklicnih ali osebnih razlogov. Vendar lahko država članica gostiteljica zahteva, da javi svojo navzočnost na njenem ozemlju.

Za obdobja, daljše od 3 mesecev, ima državljan EU pravico do stalnega prebivanja v drugi državi EU, če: je v državi EU gostiteljici delavec ali samozaposlena oseba; je vpisan na zasebno ali javno izobraževalno ustanovo z glavnim namenom, da tam študira, vključno s poklicnim usposabljanjem; ali ima zadostna finančna sredstva zase in za svoje družinske člane ter zdravstveno zavarovanje, ki zajema vsa tveganja v državi EU gostiteljici.

Vsak državljan Evropske unije, ki je v državi članici gostiteljici zakonito prebival neprekinjeno pet let, ima tam pravico do stalnega prebivanja.

Pravica voliti in biti izvoljen za poslanca na volitvah za Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer ima državljan stalno prebivališče
Državljan Evropske unije ima pravico voliti in kandidirati na lokalnih volitvah in volitvah v Evropski parlament ne glede na to, v kateri državi Unije prebiva. Pogoji za pridobitev pravice, da volite ali ste izvoljeni za poslanca v državi članici, kjer prebivate, so: državljanstvo EU; prebivališče v državi članici, kjer volite ali kjer kandidirate; izpolnjevanje določil, ki veljajo za državljane države članice, kjer imate stalno prebivališče, v zvezi s pravico, da volite ali ste izvoljeni.

Pravico do celovite diplomatske in konzularne zaščite
Danes nemalo ljudi iz poslovnih ali osebnih razlogov potuje - pa naj bo to v države členice ali v tretje države. Pri tem pa se lahko posameznih hitro sreča s težavami, kot so npr. bolezen, smrt, zapor, potreba po izdaji potnega lista,... V teh in podobnih primerih je koristno vedeti, da imajo Evropski državljani pravico do diplomatske in konzularne zaščite.

Na ozemlju Evropske unije so vse države članice EU povsod zastopane. Če državljan EU potuje v državo članico EU, ki ni njegova domovina, zagotovo najde vsaj veleposlaništvo svoje domovine v glavnem mestu države članice EU.

Vsak državljan EU ima na ozemlju tretje države, v kateri država članica, katere državljan je, nima svojega predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih ali konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji kot državljani te države.

Pravica nasloviti peticijo na Evropski parlament
Vsi državljani, tako posamezniki kot skupine, lahko kadarkoli uporabijo svojo pravico do peticije pri Evropskem parlamentu in sicer glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije in ki jih neposredno zadevajo.
Peticijo lahko vložite, če ste: državljan Evropske unije; imate stalno bivališče v državi članici Evropske unije; ste uslužbenec podjetja, član organizacije ali združenja (fizična ali pravna oseba) s sedežem v državi članici Evropske unije.

Peticija se pošlje na naslov:
Evropski parlament
Peticije
L-2929 Luksemburg

V elektronski obliki:
http://www.europarl.europa.eu/parliament/public/staticDisplay.do?id=49&language=SL

Pravica obrniti se na Evropskega varuha človekovih pravic
Evropski varuh človekovih pravic preiskuje pritožbe v zvezi z nepravilnostmi v institucijah in organih Evropske unije. Je neodvisen in nepristranski. Preiskave vodi praviloma na podlagi pritožb, vendar jih lahko sproži tudi na lastno pobudo.

Državljan ali prebivalec države članice EU ter podjetja, združenja ali druga telesa z registrirano poslovalnico v EU se lahko pritožijo Evropskemu varuhu človekovih pravic.

Na Evropskega varuha človekovih pravic se lahko obrnete preko:
P. Nikiforos Diamandouros
European Ombudsman
1, avenue du Président Robert Schuman
B.P. 403
F - 67001 Strasbourg Cedex

E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Vse o delu Evropskega varuha človekovih pravic najdete na: www.ombudsman.europa.eu.

Pravica pritožiti se na Evropsko komisijo
Pritožbo na Evropsko komisijo lahko vloži vsaka fizična ali pravna oseba, ne glede na svoj pravni interes če meni, da je država članica v najširšem smislu s svojim dejanjem ali opustitvijo ravnala v nasprotju s pravom Evropskih skupnosti.

Pritožba se vloži na naslov:
Komisija Evropskih skupnosti
(za generalno sekretarko)
B-1049 Bruselj
BELGIJA

Pritožba se lahko vloži tudi na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji na naslov:
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Breg 14
1000 Ljubljana, Slovenija

EU IN KULTURA

EU temelji na načelu različnosti kultur, običajev in prepričanj. Kljub temu, da EU po eni strani teži k sodelovanju in povezovanju, se po drugi strani zavzema za načelo spoštovanja različnosti. EU si torej prizadeva ohraniti kulturno raznolikost, hkrati pa omogočiti, da je kultura vsem dostopna in da se z njo lahko vsi seznanijo. Ti cilji so bili leta 1992 zapisani v Maastrichtski pogodbi, ki je prvič uradno omenila kulturno razsežnost evropskega združevanja.

EU z različnimi programi in akcijami spodbuja kulturna in umetniška ustvarjanja, področje kulture pa povezuje tudi z drugimi področji kot so npr. izobraževanje, raziskovanje, nove tehnologije ipd..

Jeziki v EU
Evropska unija ima 23 uradnih jezikov: angleščino, bolgarščino, češčino, danščino, estonščino, finščino, francoščino, grščino, irščino, italijanščino, latvijščino, litovščino, madžarščino, malteščino, nemščino, nizozemščino, poljščino, portugalščino, romunščino, slovaščino, slovenščino, španščino in švedščino. V vse te jezike mora biti prevedena zakonodaja EU in dokumenti javnega pomena. Vsak državljan EU ima pravico, da se na institucijo ali organ EU obrne v svojem jeziku in v njem prejme tudi odgovor. Poslanci Evropskega parlamenta imajo pravico, da na parlamentarnih zasedanjih uporablja svoj jezik. Vsaka država pred pristopom k Uniji določi, kateri jezik želi uporabljati kot uradni jezik EU. Dogovor o tem se zapiše v akt o pristopu.

Evropska unija spodbuja učenje drugih evropskih jezikov, saj se na ta način povečuje razumevanje med prebivalci EU in njihova solidarnost. Na pomen večjezičnosti opozarja tudi 26. september - evropski dan jezikov. Cilj EU je, da bi vsak njen državljan poleg svojega maternega jezika, govoril še dva tuja jezika.

Kulturna prestolnica Evrope je naziv, ki ga vsako leto nosita eno ali dve mesti. Namen tega programa je poudariti različnost evropske kulture.

ZDRAVJE

Dobro zdravje in varnost državljanov EU je tako v interesu Evropske unije, kot v nacionalnem interesu. Vsaka država članica je odgovorna za delovanje svojega zdravstvenega sistema. Določena področja pa EU ureja na evropski ravni. Teži k uskladitvi prizadevanja v boju proti širjenju nalezljivih bolezni in podpira državne ukrepe pri ozaveščanju o zdravstvenih vprašanjih.

EU je za obdobje od leta 2007 do leta 2013 letno namenila 50 milijonov evrov za izboljšanje zbiranja podatkov, izmenjavo podatkov in naše razumevanje o tem, kako politike EU vplivajo na zdravje. EU je aktivna na področjih: vpliv prehrane, telesne aktivnosti, tobaka, alkohola, drog, genetskih dejavnikov, starosti in spola na zdravje ter izboljšanje duševnega zdravja.

EU skrbi za obvladovanje mednarodnih tveganj za zdravje, vključno z nalezljivimi boleznimi in biološkim terorizmom. EU sledi naslednjim ciljem: izboljšanje zaščite državljanov pred tveganji za zdravje; krepitev zdravja za blaginjo in solidarnost; zbiranje in širjenje znanja na področju zdravja.

EU potrošnikom zagotavlja visoko stopnjo varstva. Z Direktivo o splošni varnosti proizvodov, sprejeto leta 1992 in s popravljeno direktivo, ki je začela veljati januarja 2004, se uvaja varnostne zahteve za potrošniške izdelke in usklajene standarde EU glede varstva in zdravja potrošnikov. Pomembno vlogo, zlasti v novih državah članicah, imajo tudi močne organizacije potrošnikov, ki poznajo pravice posameznikov in jih tudi uveljavljajo v praksi.

EU je leta 2004 začela uvajati evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki omogoča lažji dostop do nujne zdravstvene oskrbe in pomoči v drugi državi članici. Zdravstveno zavarovane osebe iz Slovenije, ki potujejo v države članice EU, Islandijo, Liechtenstein, Švico in na Norveško, lahko tako zdravstvene storitve uveljavljajo z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo izdaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Imetniki kartice imajo v teh državah pravico do nujnih zdravstvenih storitev.

VARSTVO POTROŠNIKOV

Evropska unija ščiti interese potrošnikov, prizadeva si za njihovo izobraževanje, varnost in zaščito. Njena dolžnost je zagotavljati enako visoko raven varstva potrošnikov v vseh državah članicah. Varstvo potrošnikov mora biti vključeno v vse politike, ki se dotikajo koristi in varnosti potrošnikov.

Potrošnik je zaščiten z nekaterimi temeljnimi zakoni, ki veljajo za vse države členice. Eno izmed določil je, da morajo biti na etiketi napisane vse sestavine proizvoda.

Področje varstva potrošnikov se nanaša na izboljšanje izvajanja zakonodaje pri čezmejnem prometu blaga in storitev, pregled pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov, krepitev koristi potrošnikov pri storitvah in v digitalnem okolju ter zagotavljanje obveščanja in izobraževanja potrošnikov s krepitvijo njihove usposobljenosti, ko vstopajo v razmerja do močnejših dejavnikov, to je podjetij na trgu.

Pri težavah, ki presegajo nacionalne meje, se lahko potrošnik obrne na mrežo Evropskih potrošniških centrov (ECC-Net). Evropska komisija je ustanovila Evropske potrošniške centre (EPC) v vseh državah članicah, ki pomagajo potrošnikom spoznati in razumeti njihove pravice. Evropski potrošniški center Ljubljana: www.epc.si.

ZNANSTVENO RAZISKOVANJE

Evropska unija spodbuja znanstveno raziskovanje in ustvarja pogoje zanj. Znanstvene ugotovitve imajo vpliv na naše življenje, zdravje, varno okolje ipd. Sodelovanje držav članic na področju znanosti, srečanja znanstvenikov, gospodarstvenikov ter razvoj raziskovalne dejavnosti so aktivnosti in težnje Evropske unije.

POTOVANJA

Z vstopom Slovenije v schengensko območje, dne 21. decembra 2007, se lahko državljani Slovenije prosto gibljejo po celotnem schengenskem območju. Schengenski sporazum je odpravil ves notranji mejni nadzor, vzpostavljen je učinkovit nadzor na zunanjih mejah EU in uvedena skupna vizumska politika.
Vendar pa lahko države članice še vedno zahtevajo od posameznika, da izkaže svojo identiteto (z osebno izkaznico ali potnim listom). Tako svetujemo, da je na potovanjih identifikacijski dokument vedno z nami.

Pravice letalskih potnikov
EU daje letalskim potnikom vrsto pravic v primerih kot so npr. zamuda, odpoved letov, prezasedenost letal, poškodba prtljage ipd.. Te pravice veljajo za redne polete znotraj posamezne države EU in za čarterske polete z odhodom ali prihodom na letališče v EU. Pri poletih v EU iz tretjih držav veljajo te pravice samo za letalske prevoznike iz EU.

Za uničenje, poškodbo, izgubo ali zamudo vaše prtljage pri poletih letalskih prevoznikov s sedežem v EU lahko kjer koli v svetu zahtevate nadomestilo.

Če je vaš let odpovedan zaradi razlogov v okviru nadzora letalskega prevoznika, vam mora prevoznik, ki upravlja let, vrniti denar za vozovnico ali ponuditi nadomestni prevoz do vašega končnega cilja. Pod določenimi pogoji in če odpoved ni posledica višje sile, vam mora letalska družba izplačati denarno nadomestilo. Pravico imate tudi do obrokov in pijače, po potrebi do namestitve v hotelu in do uporabe komunikacijskih sredstev in do pisne izjave o vaših pravicah potnika.

Če je rezervacij več kot prostih sedežev, mora letalska družba najprej vprašati, če se je kdo prostovoljno pripravljen odreči svojemu sedežu. Nato lahko letalska družba odloči, da nekaterih potnikov ne bo sprejela na letalo. V tem primeru mora ponuditi denarno nadomestilo, potnik ima tudi pravico do obrokov in pijače, po potrebi do nadomestitve v hotelu, do uporabe komunikacijskih sredstev in pisne izjave o vaših pravicah potnika.

Če se pravočasno prijavite na let, vendar pride do večje zamude, imate pravico do obrokov in pijače, po potrebi namestitve v hotelu in uporabe komunikacijskih sredstev ter pisne izjave o vaših pravicah potnika.

Veliko koristnih nasvetov glede potovanj po Evropi, potrebnih dokumentih ipd. najdete na spletni strani Evropa - potovanje po Evropi: http://europa.eu/abc/travel/index_sl.htm.

MLADI V EU

Mladinska politika EU si prizadeva k uresničevanju naslednjih ciljev: večja družbena vključenost mladih in izboljševanje njihovih možnosti prehoda k samostojnosti; izboljševanje življenjskih razmer v večkulturnih družbah s spodbujanjem medkulturnih spretnosti mladih,; spodbujanje k spoštovanju človekovih pravic in vrednot, kot so strpnost, vzajemno spoštovanje, različnost, enakost in solidarnost ter boj proti vsem oblikam zapostavljanja; boljše počutje mladih, predvsem omogočanje zdravega življenja; spodbujanje kulturnega ustvarjanja in ustvarjalnosti mladih; podpora mladim pri usklajevanju dela, družine in zasebnega življenja, da se jim omogoči, da si ustvarijo družino, se izobražujejo ali usposabljajo in delajo; izboljšanje družbenoekonomskih okoliščin, v katerih živijo mladi v ogroženem mestnem okolju in na podeželju.

SREDSTVA EU

Evropska unija s svojimi skladi, programi in razpisi podeljuje nepovratna sredstva, katerih namen je izvedba projektov in dejavnosti, ki so v skladu s strateškimi usmeritvami Evropske unije.

Komentarji (0)Add Comment

Napišite komentar
zmanjšaj | povečaj

busy